ProdajinKupi.si

geodetske_storitve
geodetske_storitve

Geodetske storitve


Ureditev meje, izvedba parcelacij, zakoličenje objektov ... za vsa ta dela potrebujete geodeta.

(0 glasov )Vroče

refresh
logo

GEOVIZIJA D.O.O.

GEOVIZIJA D.O.O.

Geodetske in projektantske storitve

073022009

Ogled profila

ID oglasa: 543

Število ogledov: 234

Vpisano: 12.3.2014

Poteče dne 0000-00-00 00:00:00

Posodobljeno dne 2014-06-30 23:20:37

FacebookMySpaceTwitterGoogle BookmarksLinkedin

1. ZEMLJIŠKI KATASTER

UREDITEV MEJE

To je ena najpomembnejših geodetskih storitev, katera je lahko samostojen postopek, lahko pa je le izhodiščni – predhodni postopek za ostale postopke, kot so npr. parcelacija, izravnava, obnova… V postopku ureditve meje se izdela elaborat geodetske izmere, ki ga izdela geodetsko podjetje in preda stranki (naročniku), katera ga odda na območni geodetski upravi. Elaborat, katerega je izdelalo geodetsko podjetje, lahko po pooblastilu stranke (naročnika) na geodetsko upravo tudi odda. Geodetska uprava elaborat pregleda in izda odločbo (upravni del postopka).

OBNOVA MEJE

Izvede se takrat, ko so bila mejna znamenja uničena ali razmejitev v postopku ureditve ni bila zamejičena, meja ali njen del pa je že urejen in se na zahtevo lastnika parcele označi v naravi z mejniki na podlagi podatkov zemljiškega katastra. Postopek označitve meje izvede geodetsko podjetje, katero obvesti lastnike sosednjih parcel o terminu izvedbe ureditve meje.

IZRAVNAVA MEJE

To je postopek vzpostavitve nove parcelne meje med dvema ali več parcelami zaradi lažje uporabe na samem terenu. Za izravnavo meje gre, kadar se potek urejenega dela meje, evidentiranega v zemljiškem katastru, spremeni, če se lastnika sosednjih parcel sporazumeta o izravnavi dela meje in se pri tem površina manjše parcele, ki se dotika dela meje, ki se izravnava, ne spremeni za več kakor pet odstotkov (5 %) površine manjše izmed parcel, med katerima se opravi izravnava meje, vendar ne več kakor za petsto kvadratnih metrov.

PARCELACIJA

Gre za združitev parcel oz. delitev parcele. Združitev parcel je oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske pravice. Delitev parcele je oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele. Pred izvedbo parcelacije morajo biti urejene parcelne meje oziroma vsaj del meje, ki se jih nova meja dotika. Združujemo lahko le parcele, ki ležijo znotraj iste katastrske občine. Tako pri združitvi kot delitvi parcel nastanejo nove parcele z novimi parcelnimi številkami.

SPREMEMBA VRSTE RABE

Zahtevo za evidentiranje spremembe vrste rabe, katastrske kulture in katastrskega razreda lahko vloži lastnik zemljišča. Za zemljišča pod objekti, ki so grajeno javno dobro, se lahko sprememba podatkov o vrsti rabe, katastrski kulturi in katastrskem razredu evidentira tudi na zahtevo upravljavca grajenega javnega dobrega. Podlaga za evidentiranje spremembe vrste rabe, katastrske kulture in katastrskega razreda je elaborat spremembe vrste rabe, katastrske kulture in katastrskega razreda, ki ga v okviru geodetske storitve izdela geodetsko podjetje. Strokovna dela v zvezi s katastrsko klasifikacijo kmetijskih zemljišč in gozdov lahko izvaja kmetijski ali gozdarski strokovnjak z ustrezno izobrazbo in s pooblastilom predstojnika geodetske uprave (agronom).

KOMASACIJA

Komasacija je zložba parcel, ki imajo različno pravno stanje glede lastninske pravice in razdelitev po zložbi oblikovanega zemljiškega sklada na nove parcele. Komasacija se izvede kot pogodbena komasacija ali kot upravna komasacija. Pogodbena komasacija je komasacija stavbnih in/ali kmetijskih zemljišč, ki se izvede na podlagi pogodbe med lastniki. Podpisi lastnikov na pogodbi morajo biti notarsko overjeni.

Nove parcele, nastale s pogodbeno komasacijo, in njihove meje se evidentirajo v zemljiškem katastru na zahtevo enega od podpisnikov pogodbe o komasaciji. Zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja pogodbene komasacije je potrebno priložiti elaborat pogodbene komasacije, ki ga izdela geodetsko podjetje, in pogodbo o komasaciji. Zahtevi se priložijo tudi izjave vseh lastnikov, da jim je bil v naravi pokazan potek mej, nastalih s pogodbeno komasacijo, in da se z njimi strinjajo. Evidentiranje pogodbene komasacije ni dopustno, če meja oboda komasacijskega območja ni urejena.

Če zahteva za uvedbo upravnega postopka evidentiranja pogodbene komasacije in elaborat pogodbene komasacije izpolnjujeta vse predpisane pogoje, izda geodetska uprava v skrajšanem ugotovitvenem postopku odločbo o evidentiranju pogodbene komasacije. Dokončna odločba o evidentiranju pogodbene komasacije se v zemljiškem katastru evidentira po prejemu pravnomočnega sklepa o vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo na novih parcelah.
2. KATASTER STAVB

VPIS STAVBE V KATASTER STAVB

V katastru stavb se evidentirajo podatki o stavbah in o delih stavb. Pogoj za vpis stavbe v kataster stavb je, da je njeno zemljišče pod stavbo evidentirano v zemljiškem katastru. V postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb geodet na terenu izmeri površine notranjih prostorov in popiše namembnost prostorov po veljavni klasifikaciji vrst objektov ter razvrstitve prostorov glede na namen uporabe. Če objektu ni določena hišna številka (po predpisih o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb morala biti), mora vlagatelj poleg zahteve za vpis stavbe v kataster stavb vložiti zahtevo za določitev hišne številke. Pred določitvijo hišne številke mora biti evidentirano zemljišče pod stavbo. Vlogo za določitev hišne številke izpolni geodetsko podjetje. Investitor gradnje mora vložiti zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb najpozneje v 30 dneh po izvedbi vseh zaključnih gradbenih del. Če se začne stavba uporabljati pred izvedbo vseh zaključnih gradbenih del, mora investitor gradnje vložiti zahtevo za vpis ob začetku uporabe stavbe ali dela stavbe.

EVIDENTIRANJE ZEMLJIŠČA POD STAVBO

V postopku določitve zemljišča pod stavbo se evidentira (vriše) objekt v zemljiški kataster. Ta postopek je nujen za pridobitev hišne številke (nove gradnje). Če ima objekt gradbeno dovoljenje, se vriše tudi funkcionalno zemljišče (dvorišče), ki pripada objektu. Zemljišče pod stavbo se v zemljiški kataster evidentira na zahtevo lastnika zemljišča, imetnika oz. imetnice stavbne pravice, ali investitorja oz. investitorke gradnje. Če na zemljišču stoji večstanovanjska stavba, lahko zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo vloži tudi lastnik oz. lastnica stavbe ali dela stavbe, uporabnik oz. uporabnica stavbe ali dela stavbe ali upravnik stavbe.

3. GEODETSKI NAČRT

Geodetski načrt je sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki služi kot osnova za nadaljnje projektiranje.

Geodetski načrt je prikaz dejanskega stanja terena ter mora vsebovati najmanj podatke o reliefu, vodah, rastlinstvu, rabi zemljišč, stavbah, gradbenih inženirskih objektih, zemljepisnih imenih, zemljiških parcelah (mejah zemljiških parcel, št. parcel, meja vrste rabe).

Izdelava geodetskega načrta za pridobitev dovoljenja za gradnjo

Te vrste geodetskih posnetkov služijo za pridobivanje lokacijskega in gradbenega dovoljenja ali enotnega dovoljenja za gradnjo objektov za projektiranje objekta in njegovo pravilno umestitev v prostor. Običajno se ga izdela v merilih 1:500 in 1:250 in vsebuje prikaz dejanskega stanja v naravi, informativni prikaz parcel, nadzemnih in podzemnih komunalnih vodov na parceli in njeni bližini. Za geodetski načrt izdamo certifikat in potrdilo odgovornega geodeta.

Izdelava geodetskega načrta za pridobitev uporabnega dovoljenja

Ta načrt je sestavni del dokumentacije za tehnični prevzem objekta. V načrtu se prikaže lega novozgrajenega objekta s komunalnimi vodi in napravami ter izkazuje morebitna odstopanja zgrajenega objekta od dovoljenj. Služi tudi za nadaljnje postopke evidentiranja objekta v zemljiški kataster. Za geodetski načrt izdamo certifikat in potrdilo odgovornega geodeta.
Geodetski načrt mora biti izdelan:

za območje, ki sega 25 m od robov predvidenega oz. obstoječega objekta
ali za območje, ki omogoča umestitev linijskega objekta v prostor.
Geodetski načrt vsebuje podatke o:

reliefu, vodah, rastlinstvu, rabi zemljišč,
stavbah, gradbenih inženirskih objektih (komunalnih vodih ...),
zemljepisnih imenih,
geodetskih točkah,
zemljiških parcelah (mejah zemljiških parcel, št. parcel, meja vrste rabe),
administrativnih mejah in
drugih fizičnih strukturah in pojavih.
Certifikat geodetskega načrta vsebuje:

številko geodetskega načrta,
podatke o naročniku,
podatke o vsebini (vir podatkov, datum, natančnost),
podatki o namenu uporabe,
pogoje za uporabo.
V projektni dokumentaciji morata biti vpeta potrjena grafični prikaz in certifikat geodetskega načrta. Geodetsko podjetje in odgovorni geodet potrdita vodilno mapo projekta v poglavju Podatki o projektantih in odgovornih projektantih po pregledu projekta in ugotovitvi, da je bil geodetski načrt uporabljen skladno z nameni uporabe, določenimi v certifikatu.

4. INŽENIRSKA GEODEZIJA

Prenos projektov v naravo – zakoličba

Pred pričetkom gradnje objekta mora geodet, ki se izkaže z geodetsko izkaznico, izvesti uradno zakoličbo objekta na osnovi pravnomočnih podatkov lokacijskega načrta in gradbenega dovoljenja ali enotnega dovoljenja za gradnjo. V naravo prenesemo in označimo zunanje dimenzije in vogale objekta, ter koto prve etaže in izdelamo skico zakoličbe, ki jo potrdi odgovorni geodet. Investitor gradnje mora upravnemu organu predložiti potrjeno skico zakoličbe pred pričetkom gradnje objekta.

ZAKOLIČBA STAVB IN OBJEKTOV (visoke in nizke zgradbe): Zakoličenje je postopek označitve lokacije objekta v naravi na podlagi pogojev, ki so določeni v gradbenem dovoljenju in projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Zakon o Graditvi Objektov (ZGO-1-UPB2) v 80. členu opredeljuje obveznosti zakoličenja objekta:

Pred začetkom gradnje novega objekta, za katerega je s tem zakonom predpisano gradbeno dovoljenje, mora izvajalec poskrbeti tudi za zakoličenje objekta.
Zakoličenje objekta se izvede v skladu s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju.
Zakoličenje objekta se izvede kot geodetska storitev po predpisih o geodetski dejavnosti. Zakoličenje izvede geodet, ki izpolnjuje pogoje, določene z geodetskimi predpisi. Pri zakoličenju je lahko prisoten tudi pooblaščeni predstavnik občine.
O datumu in kraju zakoličenja mora izvajalec gradnje pisno obvestiti občinsko upravo tiste občine, na katere območju leži zemljišče z nameravano gradnjo in sicer najpozneje osem dni pred zakoličenjem.
O zakoličenju objekta se v skladu z geodetskimi predpisi izdela poseben zakoličbeni načrt, na podlagi katerega je omogočeno zakoličenje objekta v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja.
Zakoličbeni načrt podpišeta odgovorni geodet in izvajalec, lahko pa tudi pooblaščeni predstavnik občine, če je pri zakoličenju navzoč.
Ostale storitve v inženirski geodeziji:

zakoličenje stavb in infrastrukturnih objektov ter izdelava zakoličbenih elaboratov.
vzpostavitev poligonske in nivelmanske mreže.
meritve in opazovanja v gradbeništvu in strojni industriji.
opazovanja periodičnih premikov oz. pomikov in deformacij objektov v naravi.

Delavni čas

Ponedeljekod 8:00 do 17:00
Torekod 8:00 do 17:00
Sredaod 8:00 do 17:00
Četrtekod 8:00 do 17:00
Petekod 8:00 do 17:30
Sobotaod N/A do N/A in N/A do N/A
Nedeljaod N/A do N/A in N/A do N/A
 
 

Cena
(0 glasov )
Kvaliteta
(0 glasov )
Predstavitev
(0 glasov )
Podpora
(0 glasov )

Za objavo komentarja se je potrebno prijaviti.

RSS Feeds

Mobilni pogled